22.–25. 5. 2026
Moja glava je še vedno polna lepih vtisov s tokratnega izleta. Najlažje in iskreno bi bilo, če napišem samo VRHUNSKO. Smo ekipa, ki zna stopiti skupaj in se zabavati. Me je vodič agencije Lokaturist Andrej Steklasa vprašal: »Ali ste bili zadovoljni z izletom?« Sem mu iskreno odgovorila, da »nas lahko postavite v gozd ali na vrhunsko potovanje, mi bomo vedno zadovoljni, kajti ljudje smo tisti, ki naredimo vzdušje, ne program«.
V nekaj stavkih bom strnila naše potovanje za vse tiste, ki zaradi kakršnegakoli vzroka niste bili z nami, in za vse nas, ki smo uživali in enotno rekli, da je bilo prekratko.
Avtobus prevoznika Gerčar prevozi d.o.o. je potnike pobiral v Radovljici, Kranju, Ljubljani in vse do Metlike. Promet je bil tekoč, tudi na mejnem prehodu ni bilo nobenih zastojev. V hotelu Brzet v Omišu smo se najprej namestili in odšli na ogled mesta. Omiš leži v srcu Dalmacije, na levi obali ob izlivu reke Cetine, pod mogočnimi apnenčastimi stenami. Po ogledu smo se vrnili v hotel na večerjo, po večerji pa smo sestavili ekipe za turnir v štrbunku. Pet ekip, Kurtizane, Ptičke, Levi, Ribe in Delfini, v vsaki ekipi po štirje tekmovalci. Tekmovanje je bilo zelo napeto, vsaka ekipa je igrala z vsakim, vodič Andrej je imel težko nalogo pri sodniški nalogi. Prvi večer so največ zmag priborile Ptičke.
Drugi dan smo se odpeljali v Bosno in Hercegovino na ogled mesta Mostar. Vozili smo se po gorski ovinkasti cesti z lepimi razgledi. Po prihodu v mesto smo odšli najprej na odlično kosilo: juho in prave bosanske čevapčiče. Po kosilu smo imeli prosto in vsak zase smo se sprehodili čez stari kamniti most, ki povezuje bosanske Hrvate in Bošnjake. Seveda, če si želel, si lahko tu okusil pravo domačo kavo in baklavo. Pozno popoldne smo se vračali v Omiš, v hotel na večerjo in nadaljevanje turnirja v štrbunku. Spet so svojo moč in znanje pokazale Ptičke.
Tretji dan je bil namenjen plovbi po morju. Z manjšo ladjo smo pluli na otok Brač, v mesto Supetar. Skupaj smo si najprej ogledali mesto; je največje mesto in pristanišče na otoku Brač. Kraj je obdan z lepimi plažami z majhnimi kamni. Bolj pogumni so skočili tudi v morje. Med tem ko smo se mi sprehajali po mestu, so naši mornarji za nas pripravljali kosilo. Ko smo se vrnili na ladjo, nas je pričakala pogrnjena miza z mesom in ribami. Za vse je bilo vsega dovolj. Ob dobrem teku in zaključku plovbe smo nazdravili z rujno kapljico. Zvečer po večerji v hotelu smo imeli še zadnje tekmovanje v štrbunku in ekipa Ptičke spet premagala konkurenco. Športni duh je bil zelo močan, saj je včasih moral strasti miriti sodnik. V resnici pa smo ob vsem tem tako zelo uživali, družili in se smejali, četudi je včasih izgledalo, kot da se prepiramo. Zmagovalni ekipi smo iskreno čestitali.
Vsega lepega je enkrat konec, tako je prišel tudi dan, ko smo spakirali kovčke in se usmerili proti domu. Pot nas je vodila najprej po slikoviti Jadranski magistrali, pozneje pa po avtocesti proti Zadru. Najprej smo si skupaj ogledali mesto Zadar, največja znamenitost pa so nam bile morske orgle: marmorne stopnice, pod katerimi so speljane cevi, morski valovi pa ustvarijo zračni tlak, ki v ceveh proizvaja naključne harmonično narejene tone. Večji, kot so valovi, močneje se sliši zvok. Na kosilo smo šli v restavracijo Sabunjar, kjer so nam postregli s polnjeno papriko in pire krompirjem.
Siti dobre hrane in zadovoljni od lepih trenutkov smo se vrnili v domače okolje. Za marsikoga je bil to edini dopust v letu in prepričana sem, da je dobil toliko pozitivne energije, da bo lahko počakal naslednje počitnice. Hvala vsem za prijetno druženje, pa povej naprej …
Za konec dve anekdoti, ki sta se zgodili na poti:
A: Poglej, pri belem dnevu gorijo luči zunaj.
B: Ah, oni se ne obremenjujejo z elektriko, ker imajo vetrne elektrarne.
A: Kaj, kje si videla elektrarne tukaj?
B: Lekarna je tukaj, kje …?
Na mejnem prehodu smo morali vsi izstopiti, da je carinik pregledal osebne dokumente. Ob vstopu nazaj na avtobus reče šofer, če lahko tudi on naredi pregled. Ponudim mu osebno izkaznico, pa jo zavrne in reče, da bi naredil zdravniški pregled, nakar mu odvrnem, da je potemtakem zgrešil poklic.
Maja Šušteršič
Fotografije
