Običajno se v Domu starejših občanov (DSO) Taber v Cerkljah v dogovorjenem terminu oglasita Boris in Maja, tokrat pa sem namesto naše vsestranske Maje vskočila jaz.
Ker sem se v DSO Taber odpravljala prvič, sem si pri iskanju poti pomagala z navigacijo. Od Domžal v smeri Cerkelj se v zaledju, odmaknjeni od glavne prometnice, vrstijo prelepi kraji in vasi. V sončnem majskem dopoldnevu sem počasi vozila in uživala ob pogledu na posejana polja, zelene travnike, cvetoče vrtove in bujne gozdove pod Krvavcem. Takšna idilična pokrajina me je spremljala vse do cilja. Dom Taber je velik, a lepo urejen kompleks, umaknjen v mirno, tiho in bujno zeleno pokrajino na obrobju Cerkelj.
Z Borisom sva vstopila v recepcijo, kjer je on najprej preveril škatlo, v katero lahko stanovalci odložijo odslužene slušne aparate, nato pa sva odšla v skupni prostor, kjer so že bili zbrani uporabniki, ki so potrebovali poseg pri svojem slušnem aparatu. Boris se je vsakemu posebej posvetil, moja vloga je bila pa predvsem administrativne narave. Varovanci v domu so izjemno prijazni in zelo hvaležni, ko spet bolje slišijo z urejenimi aparati, radi poklepetajo in tudi obujajo spomine. Ena od varovank je veselo povedala spomin, simpatično zgodbico o njihovem župniku, ki je kar s prižnice faranom oznanil, da se je zaljubil in da izstopa iz stanu. Živela ljubezen!
Mnogo zgodb se nabere skozi življenjsko dobo posameznika, mnogo modrosti in dragocenih spoznanj. Sluh je tisti, ki omogoča uspešno obojestransko komunikacijo. Starostnik, pa tudi vsakdo, ki ne sliši, se bo vse bolj umikal v osamo in tišino. Trudimo se, da bi se čim manj zgodb izgubilo v tišini.
Darka Erklavec
Fotografije
