Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja. Verujejo, da je Jezus s svojim
vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje. Za kristjane
pa tudi odpuščanje grehov in upanje na vstajenje po smrti oziroma posmrtno življenje
v raju. Velikonočne tradicije se v veliki meri razlikujejo od države do države ali celo
pokrajine.
V ponedeljek, 30. marca, pred veliko nočjo, ki je letos 5. aprila, smo se člani društva
Auris zbrali v dvorani okoli mize, na kateri so bili pripravljeni okraski za izdelavo
prazničnih šopkov, jajca, zajčki itd. Pri tovrstnih delavnicah člani prav radi
sodelujemo. Medtem ko izpod naših rok nastajajo lepi okraski, se med seboj veliko
pogovarjamo, izmenjujemo mnenja in tudi receptov za pripravo prazničnih jedi ni
manjkalo tokrat.
Dan pred veliko nočjo, v soboto, naj bi bila hiša pospravljena, v kuhinji diši po dobri
potici, v loncu se je skuhala šunka, otroci so pomagali pri barvanju jajc, ki jih
imenujemo pirhi ali pisanice. Vse te dobrote, h katerim dodamo še jabolko,
pomarančo, hren in kruh, pospravimo v košaro in nesemo v cerkev k blagoslovu, po
domače k žegnu. Naslednje jutro imamo velikonočni zajtrk z dobrotami iz košare. Pri
nas doma je navada, ker so otroci odšli od doma, da imava velikonočni zajtrk sama,
se pa zberemo kot velika družina na ta dan za kosilo. Miza se šibi pod obilico hrane,
če je lepo vreme, vnukom skrijemo pisanice na vrtu, da jih iščejo v travi in med
narcisami. Naslednji dan, na praznični ponedeljek, po navadi midva pospraviva iz
hladilnika ostanke preobilne hrane in se odpeljeva na izlet v neznano. Tako zaključiva
pusti zimski čas oziroma začneva z izleti in pohodi v sončnih dneh.
Vsem želim lepe praznike, preživite jih med ljudmi, ki jih imate radi.
Maja Šušteršič
Fotografije
