Začetek februarja sva bila z Borisom Horvatom spet poklicana v dom Taber. Tam imava nekaj
uporabnikov slušnih aparatov, ki potrebujejo pomoč. Tokrat je bila z nama tudi novinarka
Radia Slovenija, Aljana Jocif.
Prišla sva v dvorano, ki sva je že vajena, in pozitivno presenečena zagledala ljudi, ki so naju že
težko čakali. Za vsakega uporabnika posebej sva si vzela dovolj časa, da nama je povedal
svoje težave z aparati. Boris pregleduje in popravlja aparate, jaz pa, ker sem radovedna
ženska, poizvedujem po počutju. Marsikateri mi pove takšno in drugačno zgodbo. Njihov
skupen zaključek pa je, da so zelo zadovoljni z bivanjem v domu. Naj tokrat omenim pogovor
ene gospe. Izvedela je, da prihajava, in, čeprav ni uporabnica slušnega aparata, se je s svojim
invalidskim vozičkom pripeljala do naju. Ko sem ugotavljala, kaj bi ona rada, sem ugotovila,
da se želi le pogovarjati, a ker drugega kot »Ja, ja, ja« ni mogla izreči, sem se jaz poizkušala z
njo kljub vsemu pogovarjati, kolikor se je dalo. Gospa je bila tako srečna, da mi je solza
pritekla po licih.
Ravno sva z Borisom zaključevala svoje delo, ko je direktor doma Taber Peter Svetina
pospremil do naju novinarko Aljano Jocif. Gospa naju in društvo Auris že pozna, pa vendar jo
je tokrat zanimalo podrobnejše delo. Naredila je malo daljši intervju z Borisom, z menoj malo
krajšega, pogovarjala se je tudi z delovno terapevtko Natašo Lavtižar in, kar je najlepše, se je
pogovarjala tudi z uporabniki. Oddaja tokrat ni bila v živo, zato je bilo malo manj treme.
Za domov sva dobila tudi lepo darilo in posvetilo: PROSTOVOLJSTVO NI LE TO, DA NEKOMU
NEKAJ DAŠ; JE V TEM, DA V TEM, KAR DAJEŠ, NAJDEŠ SEBE.
Maja Šušteršič
Fotografije
