Spoprijemanje s stresom je naslov predavanja, ki ga je imela prvi ponedeljek oktobra naša gostja, psihologinja Hana Weis iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Kranj. Udeleženci so prostore Aurisa napolnili, kar kaže na aktualno problematiko in temu primerno veliko zanimanje poslušalcev.
Mnogi – mislim, da lahko zapišem, da večina – gluhi, naglušni, gluhoslepi dobro poznamo stres že zaradi svoje (nevidne) invalidnosti, ki nas je ničkolikokrat postavila pred različne izzive. Poznamo pa seveda še vrsto drugih izvorov stresa, ki jih življenje povzroča tako nam kot slišečim.
Predavateljica je uvodoma stres definirala, razložila, kaj to sploh je. Poenostavljeno lahko rečemo, da stres doživljamo, ko smo vrženi iz ravnotežja, iz ravnovesja. Je odziv našega telesa, kar je pravzaprav normalen pojav. Sproži se v možganih (boj, beg). Stres ima negativen prizvok in ob besedi pomislimo predvsem na slabe dogodke. Vendar pa ga lahko povzročijo tudi pozitivni dogodki (rojstvo otroka, zadetek na lotu …). Problem nastane, ko stresni dogodek traja predolgo, ali je stresnih dogodkov preveč, se prepletajo … Človek za vrnitev v ravnovesje potrebuje čas za obnovo, rehabilitacijo, čas za počitek in okrepitev, pri tem pa so mu lahko v pomoč različne tehnike sproščanja. Dejavniki stresa niso za vse ljudi enaki, saj smo si ljudje različni. Tudi odzivi, ki vodijo nazaj v ravnovesje, so pri različnih ljudeh različno dolgi. Opisala je simptome stresa na štirih področjih (telo, misli, vedenje in čustva) ter podala priporočila, kako stresne misli preusmerimo in si pomagamo. Posebej je izpostavila dihanje kot tehniko sproščanja. Na koncu tega dela predavanja je udeležence vzpodbudila, da so predstavili svoje stresne situacije ter opravila, ki jih sproščajo.
Predavanje se je nadaljevalo s temo Povezanost stresnih, anksioznih in depresivnih motenj. Razložila je pojma anksioznost ter depresija, kombinacije le-teh ter povedala, da te motnje zelo vplivajo na kakovost življenja. Za preventivo lahko veliko naredimo sami, včasih pa so težave/motnje prehude in so potrebna zdravila.
Pomemben del preventive je spanec. Odrasla oseba naj bi spala od 6 do 7 ur v kosu. Pomembna je kakovost spanja (čim bolj enak čas odhoda v posteljo, hrana – želodec naj ne bo poln, brez TV in telefona tik pred spanjem, primerna temperatura zraka, dnevni dremež naj ne bo daljši od 45 minut, tudi fizična/športna aktivnost naj ne bo tik pred spanjem).
Faze odziva na stres so šok, jeza, pogajanje, žalost, sprejetje. Opisala jih je in naša psihofizična doživljanja v njih. So enake fazam žalovanja in trajajo različno dolgo (kot smo različni ljudje). Sledila je tema Težave pri prilagajanju na stres/travmo. Te težave se pojavijo, če oseba stresnega dogodka ne preboli ali ni časa za obnovo in povrnitev ravnovesja ali če oseba stresni dogodek zanika in se umika (v delo, alkohol …). Dolgotrajni stres je lahko povzročitelj telesne bolezni, najpogosteje bolezni prebavil, sindroma razdražljivega črevesja, povzroči lahko slab imunski sistem, sladkorno bolezen tipa 2, visok tlak in srčno-žilne bolezni.
Po zaključku vsebinsko bogatega, zgoščenega in zanimivega predavanja je ga. Weis odgovarjala na vprašanja in komentarje udeležencev ter nas povabila na nadaljevanje predavanja, ki bo čez en mesec.
Darka Erklavec
Fotografije
